Ime mi je Annabela, moj vzdevek je pa Annika.
Rada pišem pesmi, rišem, poslušam glasbo (rock in metal), od nekdaj sta mi najljubši zvrsti metala black in thrash metal, ter še ostale metal zvrsti jezik . Ušeč so mi tudi tuji jeziki in države. Moje naj države so Norveška, Nemčija, Francija, Švedska. Trenutno se učim anglešlo in nemško (v šoli), doma se pa v prostem času švedsko, francosko in italijansko.
Zelo rada imam živali, zato sem veganka. Doma ima maltežana Maly-ja, zajkljo Gajo, japonski zlati ribici Fanto in Lucky ter žabo Dašo. Imela sem tudi muco Lizo, ki je umrla zaradi raka.
V prihodnjosti si želim biti sodnica na rasztavah, vzrediteljica maltežanov in pomagati VSEM živalim
Že kod majhna punčka sem rada prebirala knjige v psih. Želela sem si psa, ni bilo važno katera pasma, vse dokler nisem zasledila v eni knjigi maltežana. V njega sem se takoj zaljubila. Takrat sem imela štiri leta. Od tistega dne sem skos govorila o maltežanih in sem ga hotela imeti.Seveda sem takrat bila še premajhna in sem se jokala vsaki dan. Ko sem videla kakšnega maltežana sem se začela tresti in jokati.
Leta so minila in postala sem starejša. Starša še vedno nista popustila. Več dni nisem hotela govoriti z nikomur, z mano se je bilo nemogoče pogovarjati, saj je bila z moje strani takrat izrečena le beseda pes. Z bratom sva se na skrivaj dogovorila, da greva po "maltežana" ampak je na srečo bil ta samček že oddan (če bi vzela tega samčka, bi mi poginil že 3 dan). En dan, ko mame in očeta ni bilo doma sem šla k sošolki in se mami in očetu nisem javila. Iskala sta me povsod, ko sta me pa končno našla pa mi je mama rekla, da ne smem nikoli več kaj takega narediti. Odgovorila sem ji samo maltežan in pričela jokati.
Nekega dne sta mi dovolila, da lahko dobim psa. Navezala sem stik z vzrediteljico.
Annabela :) hvala da urejaš forum.